V šoli so nam letos povedali, da bomo opravljali kolesarski izpit. Ker sem vedel, da imam doma premajhno kolo, sem staršem povedal, da bi potreboval večjega. Starši so že tako premišljevali, da mi bodo kupili kolo, zaradi kolesarskega izpita sem samo vse skupaj pospešil. 

Komaj sem čakal dan, da gremo kupit novo kolo. Ko so me starši vprašali, ali mi sami kupijo kolo, ali pa želim biti zraven, sem seveda hotel biti zraven. Tako smo skupaj šli v kolesarski center in lahko sem si izbral katerokoli kolo. Tako sem gledal predvsem barve in prestave, hotel sem modro kolo, ki ima največ prestav. 

Oče mi je pri izbiri pomagal, ker je bil kolesar. On je točno vedel, katera kolesa so dobra in katera ne. Zavedal sem se, da bom dobil dobro kolo. 

Končno sem imel doma kolo in kolesarski izpit se je kmalu začel. Kako sem bil srečen, ker sem lahko sošolcem pokazal novo kolo. Tako ponosen sem bil nanj. Nekaj časa prej sem se že vozil z njim, kajti drugače da ne bi bil navajen in bi tako težje opravil kolesarski izpit. 

Ni se mi ga bilo težko navaditi, le občutek sem moral dobiti, da je kolo večje in je bila stvar rešena. Kolesarski izpit sem naredil v prvo in ponosno prinesel domov potrdilo. Oče je bil ponosen name in mi povedal, da sedaj lahko varno sam kolesarim v šolo in nazaj. Končno sem se lahko po mestu vozil sam brez staršev. To mi je bilo še kako všeč, ker sem se počutil nekaj več in bolj samozavestnega.