Spet sem bila pri stricu za poletne počitnice. Res sem rada bila pri njemu, saj sva vedno kaj delala, saj on vedno kaj ustvarja. Tako sva lani pripravila streho za drva. Ko sem bila še majhna pa se spomnim, kako sva naredila skupaj leseno hišico za ptičke, kipa mi je pustil da sem jo sama prebarvala. Še danes je ta hiška postavljena v katero e danes polnijo semena za ptice. Tako sem bila vsa v pričakovanju, saj sem se že veselila kaj bova delala letos. Že prejšnji mesec sem se mu najavila, da pridem malo na obisk in mu zabičala, da če ima kaj za delat in opravit okoli hiše, naj še malo počaka, saj bi rada bila zraven in pomagala.
Tako je za letos pripravil barvo za kovane ograje, saj jih je bilo potrebno malo pobarvati in premazati. Ker pa ima cela njegova hiša več kot en balkon, je bil to kar en zalogaj za kovane ograje. A ker sva tako rada klepetala, in res sem ga rada poslušala ko je kaj razlagal, sva se lotila kar balkon po balkon, da sva delo opravljala skupaj. To je še bolj olajšalo, ker nisva rabila prelivati barve in premaza, ter hoditi gor in dol. Tako sva se lotila sistematično, vsak iz ene strani. Bilo je kar sproščujoče to barvane ograje, saj iskreno povedano, sem bila doma v bloku, in kakšnih večjih opravil nisem opravljala in tudi ne kaj dosti vzdrževala, saj ni bilo potrebe. Zato sem toliko rada poprijela za kakšno delo, ki mi je bilo tuje.
In tudi kovane ograje so mi bile zelo zanimivo opravilo. Bilo je skoraj meditativno, saj je barvanje še vseeno neko počasno delo, in spet ne toliko zahtevno, da bi moral kaj dosti razmišljati zraven. Tako se lahko ob barvanju kovane ograje popolnoma sprostiš in odmisliš.